Čili in zdravi starosti naproti – zaključen projekt

SKLOP 1 Sami smo odgovorni za lastno zdravje	SKLOP 2 Izobraževanje za zdrav življenjski slog	SKLOP 3 Umska vadba za zdrav življenjski slog
SKLOP 4 Telesna vadba za zdrav življenjski slog	SKLOP 5 Zdravo prehranjevanje	SKLOP 6 Osmišljanje življenja v starosti – znanje, pogum in volja

Povzetek projekta

Glavni cilj projekta je promocija zdravja med starejšimi prebivalci zgornje Gorenjske. Prebivalstvo se stara – na zgornjem Gorenjskem število starejših od 55 let, ki so ciljna skupina projekta, dosega že tretjino populacije. Ključni vzrok za nastanek kroničnih bolezni, ki zmanjšujejo število zdravih let življenja, kljub temu da se življenjska doba podaljšuje, je nezdrav življenjski slog.  Projekt zajema celostno reševanje te problematike, saj bo v projektu razvit in izveden  program ohranjanja zdravja starejših v obliki izobraževanj, vadb in delavnic, zagotovil uvedbo sprememb v življenjskem slogu starejših, tako umsko kot tudi  telesno in duševno. Vključevanje starejših v program bo temeljilo  na individualnem pristopu in bo tako upoštevalo individualne potrebe in omejitve vsakega posameznika. Program ohranjanja zdravja bomo izvajali na sedmih različnih lokacijah in s tem starejšim zagotovili lažji dostop. V projekt so vključene vse občine, društva upokojencev, domovi za starejše in organizacije za izobraževanje odraslih, ki delujejo na zgornjem Gorenjskem, kar pomeni, da bomo vzpostavili mrežo, ki zagotavlja učinkovito, strokovno in trajnostno izvajanje programa ohranjanja zdravja starejših.

Projektno partnerstvo

Občine: Kranjska Gora, Jesenice, Žirovnica, Radovljica, Bled, Gorje in Bohinj
Društva upokojencev: Žirovnica, Bled in Gorje
Ljudska univerza Radovljica, Dom Viharnik Kranjska Gora in Dom sv. Martina Bohinj

Zakaj projekt 3 FIT

Projekt naslavlja problematiko nezdravega življenjskega sloga, ki se kaže v obliki kroničnih bolezni pri ciljni skupini starostnikov. Med odraslo populacijo v Sloveniji predstavljajo kronična obolenja veliko zdravstveno in finančno breme. Vse to se povečuje s staranjem prebivalstva. Po podatkih Državnega statističnega urada so leta 2011  starejše osebe v Sloveniji predstavljale 16,6 odstotka prebivalstva, po projekcijah pa naj bi bil leta 2060 v tej starostni skupini skoraj vsak tretji prebivalec Slovenije.
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NICJ)  Slovenije (dr.  Jožica Maučec Zakotnik) so najpomembnejši zdravstveni problemi med starejšimi od 65 let v Sloveniji: bolezni srca in ožilja, duševne motnje, rak, sladkorna bolezen, bolezni gibal in poškodbe. Povišan krvni tlak ima več kot polovica starejših, v tej starostni skupini ima sladkorno bolezen približno 14 odstotkov oseb, okoli 6 odstotkov pa jih je že prebolelo srčni infarkt.
Več kot polovica novih bolnikov z rakom je starejših od 65 let, pri starejših pa so lahko precej tvegane tudi poškodbe. Kot vzrok smrti so najpogostejše poškodbe, ki se zgodijo doma in v prostem času, predvsem padci. Zaradi slednjih je v zadnjem času vsako leto umrlo okoli 320 ljudi, starejših od 65 let.
Tudi psihično zdravje je znaten problem starejše populacije, pri čemer prednjačita demenca in depresivne motnje. S slednjimi se srečuje 20 odstotkov starejših, pojav depresije je za 50 odstotkov pogostejši pri starejših s kroničnimi boleznimi. To je še posebej zaskrbljujoče ob dejstvu, da številni starejši z depresijo ne poiščejo zdravniške pomoči in da ta pogosto ostane neprepoznana in zato nezdravljena.
Depresija predstavlja tudi poglaviten dejavnik tveganja za pojav samomora, ki je v Sloveniji med starejšimi dvakrat pogostejši kot v populaciji do 64. leta, pri čemer so ogroženi predvsem moški. Zato je še toliko bolj pomembno, da depresijo in druge duševne težave pravočasno odkrijemo, saj je ob njihovi zgodnji prepoznavi zdravljenje zelo učinkovito. Nezdravljena depresija poslabša potek in izide tudi drugih kroničnih bolezni.
Med starejšimi je okoli 30 odstotkov oseb debelih, več kot polovica pa jih ima čezmerno telesno težo. Okoli 45 odstotkov starejših zaužije le tri obroke na dan, približno tretjina jih uživa štiri obroke dnevno, samo dobrih 15 odstotkov pa pet ali več obrokov dnevno.
Revščina med upokojenci je pomemben dejavnik za njihovo socialno izključenost ter dostop do zdravstva. Med upokojenci jih namreč kar 18,3 odstotka živi pod pragom revščine, stopnja revščine pa je posebej visoka pri starejših ženskah.
Podatki raziskave, ki temelji na evropskem strukturnem kazalniku HLY, Zdrava leta življenja in pričakovano trajanje življenja pri starosti 65 let v Sloveniji od 2005 do 2011, kaže na to, da se pričakovano trajanje življenja povečuje, zdrava (neovirana) leta življenja pa se zmanjšujejo. Kazalnik (»Healthy Life Years« – HLY) temelji na omejitvah posameznika pri običajnih aktivnostih in torej predstavlja pričakovano trajanje življenja brez oviranosti.  Predstavlja število let za katere posameznik lahko pričakuje, da jih bo zdravo preživel.

Namen projekta

Projekt zajema celostno reševanje problematike zdravja v ciljni skupini starostnikov, saj so po podatkih Državnega statističnega  urada v letu 2011 starejše osebe predstavljale 16,6% prebivalstva, v letu 2060 pa bo v tej starostni skupini že vsak tretji prebivalec. Projekt celostno prispeva k dejavnemu in zdravemu staranju, saj zajema vse tri komponente človeka: telo, um in duha. Delavnice, vadbe in izobraževanja pokrivajo vse tri. To je pomembno za izboljšanje kakovosti življenja starejših državljanov, ki se jim s tem omogoči, da kljub staranju prispevajo k družbi, obenem pa se tako lahko tudi zmanjša nevzdržen pritisk na sisteme zdravstvenega varstva.

Vključevanje starostnikov v projekt bo temeljilo  na individualnem pristopu, saj je struktura starostnikov izredno heterogena. Ker se pričakovana življenjska doba povečuje, zdrava (brez omejitev pri običajnih aktivnostih zaradi dolgotrajnih bolezni ali dolgotrajnih zdravstvenih težav) leta življenja pa se zmanjšujejo, bo vedno več starostnikov potrebovalo individualne programe ohranjanja zdravja.  Individualni pristop bo potekal kot svetovalni razgovor z različnimi strokovnjaki (interdisciplinarni pristop), ki bodo v dogovoru s starostnikom predlagali uvedbo sprememb v njegov življenjski slog (z upoštevanjem omejitev) in mu pri izvajanju tega pomagali.

Individualni svetovalni razgovori

Prebivalce zgornje gorenjske starejše od 55 let bomo povabili na individualni svetovalni razgovor, ki ga bodo vodili  strokovnjaki s področij gerontologije, medicine, prehrane in športa.  Na svetovalnem razgovoru bodo strokovnjaki v dogovoru s posameznikom predlagali uvedbo sprememb v njegov življenjski slog in vsakemu udeležencu izdelali individualni načrt ohranjanja zdravja.
Individualni svetovalni razgovori  bodo potekali aprila, maja in junija 2015 v vseh občinah.

Izobraževanje za ohranjanje zdravja

Na delavnicah in vadbah bomo celostno pristopili k dejavnemu in zdravemu staranju, saj bodo vsebine zajemale vse komponente človeka: telo, um in duha.
Izobraževalne delavnice in vadbe bodo potekale v občinah: Kranjska Gora, Jesenice, Žirovnica, Radovljica, Bled, Gorje in Bohinj. V vsaki občini bomo izvedli 38 popoldanskih delavnic ali vadb.
Delavnice bodo potekale v času od septembra 2015 do marca 2016 in sicer 2 x  tedensko v popoldanskem času v občanom dostopnih prostorih kot so šole in druge ustanove.

Program za ohranjanja zdravja je razdeljen na naslednje vsebinske sklope:

• Sklop 1 z naslovom Sami smo odgovorni za lastno zdravje obsega dve popoldanski delavnici.
• Sklop 2 z naslovom Izobraževanje za zdrav življenjski slog  obsega enajst popoldanskih delavnic.
• Sklop 3 z naslovom Umska vadba za zdrav življenjski slog obsega pet popoldanskih delavnic.
• Sklop 4 z naslovom Telesna vadba za zdrav življenjski slog obsega deset popoldanskih vadb.
• Sklop 5 z naslovom Zdravo prehranjevanje obsega sedem popoldanskih delavnic.
• Sklop 6 z naslovom Osmišljanje življenja v starosti – znanje, pogum in volja obsega tri popoldanske delavnice.

Projekt sofinancira program Norveškega finančnega mehanizma 2009-2014.