Prostovoljstvo za kulturno dediščino

Prostovoljstvo ZA kulturno dediščino je projekt med Ljudsko univerzo Jesenice in Gornjesavskim muzejem Jesenice.

Z njim želimo obogatiti muzejsko dejavnost Gornjesavskega muzeja Jesenice, povezati različne organizacije in posameznike, ki se poklicno in ljubiteljsko ukvarjajo s kulturno dediščino in vzpostaviti muzejski prostor za stičišče kulturnega dialoga.

Nenazadnje želimo tudi vzpodbuditi občane k pozitivnemu odnosu do kvalitet lastnega prostora  – naše kulturne in naravne dediščine, njenih pripadajočih enot ter pripomoči k muzejski atraktivnosti.

Temeljni cilji dela muzejskih sodelavcev – prostovoljcev:

• Spoznavajo in doživljajo premično in nepremično kulturno dediščino ter na tej podlagi oblikujejo razumevanje okolja v katerem delujejo, živijo.
• Razumejo kulturno dediščino kot pojav, ki sproža in usmerja človekovo ustvarjalno mišljenje ter praktične sposobnosti.
• Osebnostno zorijo, se čustveno bogatijo, razvijajo estetsko občutljivost in kulturno razgledanost.

Kdo lahko postane prostovoljec v našem muzeju?

Prostovoljec ali prostovoljka lahko postane vsakdo, ki je dopolnil 18 let. Prostovoljno delo poteka skladno z dogovorom glede na možnosti in želje prostovoljca ter potrebe muzeja.

Delovna področja prostovoljcev v muzeju: Stalne in občasne razstave Pedagoško andragoška dejavnost Strokovna knjižnica Fototeka Restavratorska delavnica Delo na recepciji in muzejski trgovini

V prvi fazi pa se bomo osredotočili na lažje naloge kot je delo na recepciji in pomoč pri občasnih in stalnih razstavah ter ostalih prireditvah.

Razpon nalog prostovoljca na teh področjih je zelo pester.

V drugem delu izobraževanja bodo kandidati za prostovoljce poslani na teren – ogled občasne razstave v Muzeju Kosova graščina na Jesenicah, kjer bodo pozvani k beleženju svojih opazovanj ob obisku muzeja.

Prostori muzejskih hiš naj bi delovali kot prostori razvojnih možnosti in številnih dejavnosti s področij:

• kulturnega ustvarjanja
• svetovanja in druženja
• izmenjave mnenj
• nabiranje znanj

Kulturna dediščina, tako premična kot tudi nepremična, bi s tem oživela in postala prepoznavna najprej med domačini in nato tudi navzven.

Vir: Aljaž Pogačnik, umetnostni zgodovinar, muzejski svetovalec, kustos za kulturno zgodovino in galerijsko dejavnost

DOGODKI 

Kontakt: