POKI
PONUDIMO ODRASLIM KAKOVOSTNO IZOBRAŽEVANJE
Na Ljudski univerzi Jesenice za presojanje kakovosti uporabljamo model za samoevalvacijo Ponudimo odraslim kakovostno izobraževanje (POKI), ki je v omrežju izobraževanja odraslih najbolj uveljavljen. Model Ponudimo odraslim kakovostno izobraževanje (POKI) je razvil Andragoški center Slovenije v letih 2000−2010.
Pridobili smo pravico do uporabe zelenega znaka kakovosti.
Model POKI temelji na notranjem presojanju kakovosti oz. na samoevalvaciji. To pomeni, da je izobraževalna organizacija tista, ki da pobudo za dejavnosti pri presojanju in razvijanju kakovosti. Sama odloča, kdaj bo izpeljala samoevalvacijo, kaj bo preučevala, kakšna bo metodologija, katera merila bo uporabila pri presojanju … Prav tako se zaposleni v izobraževalni organizaciji sami odločajo, kako in za kakšne namene bodo uporabili izsledke samoevalvacije (Možina, 2010).
Model temelji na filozofiji celostnega upravljanja kakovosti. Osredotoča se na kakovost, ki je zasnovana na sodelovanju vseh zaposlenih v organizaciji in ustvarjanju omrežij z zunanjimi interesnimi skupinami. Gre za pristop, ki je usmerjen v dolgoročen uspeh organizacije, zadovoljstvo notranjih in zunanjih interesnih skupin, blaginjo zaposlenih in širše družbe.
Razvojni krog oz. spirala kakovosti vpeljevanja modela POKI v izobraževalno organizacijo poteka dve leti, in sicer po korakih (http://kakovost.acs.si):
- imenovanje skupine za kakovost,
- oblikovanje poslanstva, vizije in vrednot izobraževalne organizacije,
- oblikovanje prve presoje o ravni kakovosti v izobraževalni organizaciji,
- priprava pregleda pomembnih interesnih skupin,
- izbira področja in kazalnikov za temeljitejšo presojo kakovosti,
- oblikovanje lastnih standardov kakovosti za izbrane kazalnike,
- izbira virov in priprava inštrumentarija za presojanje kakovosti,
- izpeljava presojanja kakovosti,
- oblikovanje samoevalvacijskega poročila,
- razprava o dosežkih ter mogočih in nujnih ukrepih v kolektivu,
- priprava akcijskega načrta za razvoj kakovosti,
- vpeljevanje ukrepov in načinov za izboljšave in razvoj,
- spremljanje in ovrednotenje vpeljanih izboljšav,
- izbira drugega področja in vstop v nov razvojni krog kakovosti.
Model za spremljanje kakovosti izobraževanja odraslih je razdeljen na šest temeljnih področij (slika 5), ki skušajo celostno zajeti različne vhodne, procesne, izstopne in kontekstualne dejavnike, na katere moramo biti pozorni pri ugotavljanju in razvoju kakovosti dela pri izobraževanju odraslih oz. katerih kakovost moramo zagotoviti. Vsako od teh področij je v nadaljevanju razdeljeno na podpodročja, ki so vsebinsko zaokrožene celote in podrobneje opredeljujejo ali usmerjajo dejavnosti za ugotavljanje kakovosti na posameznem temeljnem področju. Tretji del strukture modela za ugotavljanje kakovosti pa so kazalniki kakovosti, ki jih uporabimo za spremljanje kakovosti dela na posameznem področju ali podpodročju. Kazalniki kakovosti opredeljujejo temeljne aktivnosti, postopke in procese, ki kažejo na kakovost na nekem področju oz. podpodročju (Klemenčič, Možina, 2011).
Slika 5: Struktura modela za samoevalvacijo POKI (Možina, 2010)
Model POKI je prvenstveno prirejen za presojanje in razvijanje kakovosti na ravni izobraževalne organizacije. Skoraj v celoti pa ga je mogoče uporabljati tudi na ravni posameznih programov, na ravni posameznih organizacijskih enot, prav tako tudi na ravni posameznega učitelja ali skupine učiteljev. Model je bil v dosedanji rabi najpogosteje uporabljen na ravni izobraževalne organizacije (izobraževalne organizacije, ki izvajajo izključno izobraževanje odraslih), na ravni organizacijskih enot (enote za izobraževanje odraslih na srednjih šolah) in na ravni izobraževalnih programov (izbrani programi za izobraževanje odraslih v izobraževalnih organizacijah). Izvajanje samoevalvacije po modelu POKI na ravni učitelja je redkejše, a vendarle obstaja (Klemenčič in Možina, 2011).
Od 20. 03. do 24. 03. 2023 bo na LU Jesenice organiziran že deseti teden kakovosti.
- Ugotavljali bomo, koliko je odraslim izobraževanje pomagalo, da so se okrepila njihova omrežja socialne opore ter kakšen je učinek izobraževanja na vključevanje odraslih v različne oblike skupnostnih socialnih mrež.
- Ugotavljali bom o načinih dela, ki se pri učnem procesu izvajajo in v kolikšni meri krepijo socialne vezi udeležencev.
- Zanima nas, kako predavatelji pripomore k aktivni vlogi udeležencev in pri njih spodbujajo odgovorno vedenje.
- Ali predavatelji udeležence spodbujajo k socialnem vključevanju izven izobraževalne ustanove?
