Reference
Nacionalni in mednarodni projekti:
1. CENTRI VŽU
Časovni okvir: 1. 9. 2005 do 31. 12. 2007
Vrednost projekta: 134.368,22 EUR
REZULTATI PROJEKTA –KRATEK OPIS
Glavni namen CVŽU Gorenjske je bila vzpostavitev široke mreže partnerjev z območja celotne Gorenjske, ki je omogočala povezovanje in nadaljnji razvoj že delujoče ponudbe informiranja in svetovanja, samostojnega učenja in vseh vrst učenja z IKT podporo v regionalnem okolju, s poudarkom na neformalnem vseživljenjskem učenju. Eden izmed ciljev je bil tudi dvig ravni kulture vseživljenjskega učenja in povečevanje udeležbe v neformalnem vseživljenjskem učenju, še zlasti tistih skupin, ki nimajo dostopa do virov učenja in so v njem najslabše udeleženi.
Vzpostavili smo mrežo partnerskih institucij, ki je prebivalce celotne Gorenjske vzpodbujala k vseživljenjskemu učenju. Razširili smo ponudbo informiranja in svetovanja na sedežu in na dislokacijah, ter uvajali Točke za samostojno učenje v regiji. Vzpostavili smo spletni portal, ki je služil kot IKT podpora dejavnosti CVŽU Gorenjske, promoviral njegovo dejavnost ter članom mreže in uporabnikom omogočal uporabo baz podatkov in uporabo e-gradiv.
Izdelali smo strateški in operativni plan delovanja za novo programsko obdobje 2008-2013.
2. DEJAVNOSTI CVŽU
Časovni okvir: 1. 9. 2008 do 31. 12. 2013
Vrednost projekta: 1.151.284,88 EUR
Celoten projekt CVŽU Gorenjska ima naslednje cilje:
– Vključiti čim večje število prebivalcev regije v oblike vseživljenjskega učenja, ki zagotavljajo uresničevanje ciljev regionalnega razvojnega programa 2007-2013 na področju razvoja človeških virov.
– Povečevanje zaposljivosti prebivalstva, oblikovanje identitete znotraj Slovenije, fleksibilnost v razmišljanju in povezano socialno skupnost.
– Zagotavljanje dostopa do svetovanja in informiranja s področja izobraževanja in učenja čim širšemu krogu prebivalcev regije in s tem večje in ustreznejše vključevanje prebivalstva v najrazličnejše oblike vseživljenjskega učenja in izobraževanja.
– Zagotavljanje dostopa do organiziranega samostojnega učenja čim širšemu krogu prebivalcev regije in s tem povečevanje ustrezno materialno in strokovno podprte udeležbe prebivalcev v oblikah organiziranega samostojnega učenja.
– Razvoj in zagotavljanje dostopa do novih inovativnih oblik in gradiv za učenje in poučevanje kot je e-učenje in mešano učenje, usklajenih s sodobnim načinom življenja, potrebami trga dela in osebnega razvoja posameznika.
– Promocija vseživljenjskega učenja, ki širi prepoznavnost pomena in novih možnosti, ki jih posamezniku in družbi zagotavlja stalna vključenost v vseživljenjsko učenje.
– Povezovanje potreb uporabnikov s potrebami trga dela in razvojnimi usmeritvami regije, katerega cilj je ustrezen in usklajen razvoj človeških virov v regiji.
– Stalno strokovno usposabljanje zaposlenih, katerega cilj je zagotavljanje kvalitetne strokovne podpore prebivalcem v procesu vseživljenjskega učenja.
Na portalu CVŽU skrbimo za promocijo projekta in uporabnikom nudimo brezplačna e-gradiva.
Partnerji se med seboj povezujemo, sodelujemo, izmenjujemo mnenja in iščemo poti, da bomo dejavnosti v okviru CVŽU izpeljali čim bolj kvalitetno in strokovno. Ponosni smo na to, da je CVŽU Gorenjska prepoznaven center, ki skrbi za vključevanje različnih ciljnih skupin v vseživljenjsko učenje.
3. PARTNERSTVA – »Stari starši in vnuki«
Časovni okvir: 1. 9. 2008 do 31. 8. 2011
Vrednost projekta: 177.000 EUR
S projektnimi aktivnostmi smo spodbudili proces vključevanja starejših od 55 let v usposabljanje, katerega namen je povečati njihovo digitalno pismenost. Aktivirali smo učno okolje, ki spodbuja medgeneracijski dialog, saj smo prav tako uspeli aktivirati dijake za vlogo “digitalnih mentorjev” in jim s tem omogočili, da prevzamejo aktivno vlogo državljanov digitalne družbe ter si pridobijo dragocene izkušnje in reference, tako na pedagoški ravni, kot tudi na ravni sociokulturne animacije.
Pomemben cilj projekta je medgeneracijska interakcija, zato so bili dijaki tisti, ki so starejšim pomagali pri usvajanju novih računalniških znanj – uporabe interneta. S tem pridobili dragoceno življenjsko izkušnjo, izboljšali svoje veščine in znanje uporabe svetovnega spleta, pridobili so znanja o novih tehnikah poučevanja v individualnih podpornih okoljih in sedaj bolje razumejo potrebe, razmišljanje in sposobnosti generacije svojih staršev oz. starih staršev. Vsak vključen dijakje prevzel vlogo mentorja in s tem tudi poučevanje ene skupine udeležencev (dva ali trije »stari starši)« ter z njimi predelal približno 8 -10 učnih enot. Opravil je 10 učnih ur, saj se je s svojo skupino srečal 5x po 2 šolski uri.
Ljudska univerza Jesenice je projekt izvajala v Kranju in na Jesenicah. Koordinirala in vodila pa je potek tega projekta še v 6-ih krajih po Sloveniji.
• Število vključenih dijakov : 286 (na LU Jesenice: 70)
• Število vključenih starih staršev: 596 (na LU Jesenice: 148)
• Število izvedenih ur: 3925,5 (na LU Jesenice: 720 )
V skladu z načrtovanim smo pripravili e-gradiva, ki so večinoma vezana na lokalne e-vsebine; po možnosti se povezujejo z lokalnimi e-storitvami, ki jih ponujajo upravne enote, občine, lokalne in regionalne inštitucije. E-gradiva so namenjena samostojnemu učenju in so brezplačno na voljo prav vsem zainteresiranim, ne samo tistim, ki so vključeni v projekt. Nahajajo se na
Naslovi e-gradiv: Lokalne radijske in televizijske postaje, Gorenjski Glas – branje spletnega časopisa, Ideje za prosti čas, Zdravje.
V projektu smo dosegli cilje, ki smo si jih zastavili v projektnem predlogu in modelu lokalnega partnerstva: spodbuditi osnovno računalniško pismenost, omogočiti ustrezno rabo računalnika, prepoznati prednosti njegove uporabe, pridobiti si osnove spletnega brskanja, osnove sporazumevanja preko elektronske pošte ter osnovne spretnosti za ustrezno in varno uporabo spletnih storitev, ki jih zagotavljajo lokalne organizacije in podjetja. Še posebej pa bi želeli izpostaviti dva pomembna dosežka:
Stari starši in vnuki so se odlično medsebojno razumeli, z vnuki so ustvarili sproščeno in prijetno socialno klimo. S tem smo dosegli medgeneracijsko sodelovanje, kar je tudi eden osnovnih namenov projekta. Že sedaj lahko ugotovimo, da po teh nekaj kratkih srečanjih zanimanje za računalništvo in delo z internetom zelo narašča in da je projekt pravi odziv na potrebe starejše generacije .
Opazili smo, da so dijaki pridobili pozitiven odnos do starejših oseb in mnogi med njimi »trenirajo« računalništvo doma še z lastnimi starimi starši. To pomeni, da se je projekt prijel in uspešno generiral v lokalno okolje.
4. PHARE:IZBOLJŠANJE RAČUNALNIŠKE PISMENOSTI BREZPOSELNIH
Časovni okvir: december 2005 do november 2006
Vrednost projekta: 229.911,54 EUR
REZULTATI PROJEKTA –KRATEK OPIS
Splošni cilj projekta je bil povečati zaposljivost brezposelnih oseb s področja uradov za delo Jesenice, Radovljica in Tržič. Brezposelne osebe so pridobile in povečale osnovna in napredna znanja in veščine za uporabo IKT in storitev informacijske družbe. Pridobljena znanja so omogočala uporabo razpoložljivih metod iskanja informacij, dela in komuniciranja.
Z implementacijo aktivnosti, kot so vzpostavitev učnega portala in e-vsebin, z usposabljanjem predavateljev ter informiranjem in motiviranjem udeležencev, smo zagotovili ustrezno tehnično, strokovno in metodološko izvedbo aktivnosti osnovnega IKT usposabljanja, saj smo s sodobnimi metodami (blended learning) dosegli, da je 390 brezposelnih oseb uspešno zaključilo usposabljanje po programu Računalniška pismenost za odrasle, 36 brezposelnih pa je pridobilo ECDL certifikat.
5. RAČUNALNIŠKA PISMENOST ZA ODRASLE
Časovni okvir: 2006, 2008-2010
REZULTATI PROJEKTA –KRATEK OPIS
Program RPO smo predstavili podjetjem, da so v tečaje napotili svoje zaposlene. Oblikovali smo 4 skupine udeležencev ter izvedli 250 izobraževalnih ur. Evalvacija programa na podlagi pogovora s kandidati in delodajalci je pokazala, da zaposleni na delovnem mestu uporabljajo računalniška znanja, ki so si jih pridobili v omenjenem programu, kar pomeni dvig ravni kvalitete njihovega znanja. Eden izmed pomembnih rezultatov je tudi ta, da smo udeležence vzpodbudili k aktivnemu vključevanju v različne oblike vseživljenjskega učenja.
Program Računalniška pismenost za odrasle smo predstavili in promovirali širšemu krogu prebivalstva z območja Jesenic in bližnje okolice. Ciljna skupina programa so bili starejši odrasli nad 55 let, nižje izobraženi in brezposelne osebe.
V predvidenem obdobju smo poskrbeli za promocijo projekta in motiviranje udeležencev (zbiranje prijav, uvodni sestanki). Odziv je bil izredno dober, saj so bile skupine popolnoma zapolnjene. V tem obdobju smo izvedli 13 skupin za skupaj 162 udeležencev in izvedli 780 ur izobraževalnega programa.
V informacijsko družbo nam je uspelo vključiti starejše osebe, nižje izobražene in brezposelne. Evalvacija programa je pokazala, da so bili udeleženci izredno zadovoljni tako z izvedbo programa, kot tudi s predavatelji. Organizirali smo zaključno podelitev spričeval.
6. Community programme E-learning 2006: G&G GRANDPARENTS AND GRANDCHILDREN (STARI STARŠI IN VNUKI)
Rezultati projekta – kratek opis
Glavni cilj omenjenega programa je bil doseči večjo digitalno pismenost starejših v spodbudo in podporo aktivnega državljanstva. Starejše smo želeli naučiti osnov spletnega brskanja, osnov sporazumevanja preko elektronske pošte, prikazali smo jim osnovni dostop do on-line storitev, ki jim jih zagotavljajo lokalne organizacije in podjetja. Na ta način smo starejšim od 55 let omogočili, da postanejo aktivni državljani digitalne družbe. Glavni namen je bil torej udeležence naučiti, kako dostopati do svetovnega spleta, pošiljati/brati sporočila ter jih motivirati, da vadijo in uporabljajo on-line storitve na njihovem območju. Pomemben cilj projekta je bil tudi aktiviranje učnega okolja, ki spodbuja medgeneracijski dialog: vključevanje dijakov srednjih šol v vlogo prostovoljnih “digitalnih mentorjev”, spreminja IKT učni pristop v orodje, ki spodbuja srečevanje in prepletanje več generacij, obenem pa omogoča analizo in razvoj strategij medgeneracijskega usposabljanja.
Glavni rezultati projekta:
• Promocija digitalne pismenosti starejših.
• Vzpostavitev podpornega okolja, kjer mlada generacija lahko pomaga starejši, saj smo v okviru srednjih šol vzpodbujali prostovoljno delo s starejšimi ljudmi, od katerega so imeli korist od tako mladi kot starejši – medgeneracijski dialog.
• Razvoj učnih enot in priprava učbenikov za starejše (stare starše) in za mentorje (vnuke) – dostopno preko spleta:
• V izobraževalni proces smo vključili 9 vnukov – mentorjev in 46 starejših od 55 let, izvedli pa smo 190 učnih ur, namenjenih starostnikom.
• Desiminacija projekta je bila zelo uspešna: Ljudska univerza Jesenice je aktivnosti nadaljevala v okviru projekta Partnerstev, ki ga financirata ESS in MŠŠ. Projekt smo uspešno nadaljevali v sedmih slovenskih mestih Jesenice, Kranj, Ljubljana, Koper, Kočevje, Slovenska Bistrica, Ptuj in Novo mesto.
Razvili smo inovativen, zelo individualiziran učni pristop in pripravili program, ki se odziva na stroški prenesti v drugo okolje.
V okviru Evropskega leta boja proti revščini in socialni izključenosti so 19. 5. 2010 v Barceloni, na letni konferenci programa Vseživljenjsko učenje 2010, razglasili 6 zmagovalnih evropskih izobraževalnih projektov, katerih glavni namen je opozoriti na problematiko socialne izključenosti. V kategoriji Informacijsko komunikacijske tehnologije (IKT) je bil izbran omenjeni projekt.
7. SOCRATES – Grundtvig 2 – Učna partnerstva:
KREPITEV SPOSOBNOSTI ČLANOV DEPRIVILIGIRANIH CILJNIH SKUPIN ZA USPEŠNO DELOVANJE V DRUŽBI
Rezultati projekta – kratek opis
Z izvedbo projekta smo želeli doseči sledeče cilje:
• okrepiti pripadnike depriviligiranih oz. marginalnih ciljnih skupin na socialnem in osebnem področju, kjer so najšibkejši in jim omogočiti samostojnejše delovanje v družbi,
• promovirati sodelovanje in solidarnost v lokalni skupnosti,
• preseči nestrpnost, predsodke in stereotipe v skupnosti kot celoti,
• podpreti avtorefleksijo in zaznavanje lastnih problemov, želja, interesov in šibkih točk pripadnikov depriviligiranih ciljnih skupin,
• povečati in samozavest in izoblikovati pozitivno samopodobo šibkejših posameznikov skozi proces definiranja kompleksnosti lastne identitete in hkrati poskušati preseči probleme povezane z njihovo situacijo,
• izboljšati vsaj en vidik njihovih pogojev za življenje oz. njihove trenutne situacije,
• ustanoviti in okrepiti neformalno socialno mrežo v lokalni skupnosti,
• ustanoviti prakso samopomoči in samoorganiziranosti za izboljšanje socialno-ekonomskih pogojev marginalnih ciljnih skupin v lokalni skupnosti kot celoti.
Pohvalimo se lahko z naslednjimi rezultati:
Projekt je pripomogel k aktivnemu vključevanju posameznikov depriviligiranih ciljnih skupin v družbo in v življenje lokalne skupnosti, ter doprinesel k večjemu sodelovanju posameznikov z depriviligranim statusom v izobraževanju.
Projektni partnerji iz 5-ih evropskih držav (Španije, Italije, Cipra, Latvije in Slovenije) smo na novo razvili in izvedli izobraževalne programe za različne podporne skupine (izdali smo jo v brošuri, ki je na voljo v jezikih vseh sodelujočih držav), s katerimi smo zagotovili, da so posamezniki, vključeni v podporne skupine, pridobili spretnosti za izboljšano delovanje na vsaj enem področju njihovega življenja. S tem novim pedagoško-andragoškim pristopom smo ojačali njihovo samozavest in samopodobo ter jih usposobili za samostojno delovanje v skupnosti in jim ponudili večjo možnost, da kontrolirajo svoje življenje in obvladujejo krizne situacije, ki so posledica njihove depriviligiranosti.
8. MOJA KULTURA JE DRUGAČNA OD TVOJE
Časovni okvir: 2000 – 2003
Moja kultura je drugačna od tvoje« je bil mednarodni projekt, katerega cilj je bil širjenje tolerantnega in razumevajočega odnos do ljudi, ki pripadajo drugačnim kulturam. Ljudje doživljajo norme obnašanja, prepričanja in verovanja, ki so značilna za njihovo kulturo kot samoumevne in edino pravilne. Ta etnocentrizem, ki sicer dviguje nacionalno zavest, lahko v večkulturni skupnosti povzroča neprijateljska razpoloženja in konflikte med pripadniki različnih kultur.
Ena od karakteristik današnje evropske družbe je progresivno naraščanje multikulturnega okolja, kar je značilno za vse partnerske institucije, ki so bile vključene v ta projekt. V vseh partnerskih institucijah je bila ksenofobija prisotna tako pri učiteljih, učencih, študentih, starših kot tudi članih lokalnih skupnosti. Za premagovanje le – te pa je potrebno razviti nove poglede evropskega prebivalstva , ki bo temeljilo na bogastvu mednarodnih dimenzij v šolah in v lokalnih skupnostih.
Glavni namen projekta je bil analizirati takratno situacijo in potrebe učiteljev na področju različnih kultur, na podlagi česar smo razvili nove pedagoške materiale in metode. Projekt je vzpodbudil razvoj aktivnega državljanstva pri vseh udeležencih izobraževanja, predvsem s promocijo skupnega razumevanja različnosti kultur po celi evropski uniji.
Partnerji, vključeni v projekt so razvili in dopolnili nove pedagoške metode in materiale, ki predlagajo odpravo ksenofobije, dajo več poudarka na modele spoznavanja kulturnih različnosti in prednost vidijo v »graditvi« evropskega državljanstva. Na podlagi pedagoških metod in materialov so in bodo učitelji lahko razširili znanje med učence, starše in v lokalni skupnosti.
Države, ki so sodelovale v projektu so: Slovenija, Italija, Anglija in Španija.
9. ICT CTO – POKLICNI VODIČ
Časovni okvir: 2004-2007
V mednarodnem projektu smo sodelovali kot partner. Glavni cilj je bil razvoj in implementacija spletnega orodja, ki služi kot pripomoček pri informiranju in svetovanju za področje računalniških znanj. Orodje nudi vpogled v stanje na trgu dela (spremljanje zaposlitvenih oglasov) ter zahtevanih znanj za posamezni poklic oziroma delovno mesto, testiranje in možnosti računalniškega izobraževanja in usposabljanja ter individualni izobraževalni načrt.
Partnerske države: Slovenija, Avstrija, Romunija, Finska.
10. LET´S READ TOGETHER – BERIMO SKUPAJ!
Rezultati projekta – kratek opis
Projekt je trajal 2 leti (2007 – 2009) . Partnerji v projektu: Italija in Nemčija
• Nemčija – Bildungsvereinigung arbeit und leben sachsen e. v. (work and life)
• Italija – Associazione culturale no-profit ‘SCARABEUS’
Cilji projekta (3-5 glavnih ciljev):
1. Ustanoviti bralni klub v vsaki sodelujoči državi (v Sloveniji, Italiji in Nemčiji).
2. Promovirati branje in bralno kulturo in na ta način
3. Doseči, da ljudje stalno razvijajo in nadgrajujejo svoje sposobnosti in spretnosti in da so aktivno vključeni v proces vseživljenjskega učenja.
4. Vključitev ljudi v družbo, sociokulturna animacija,
5. Medkulturni dialog.
V okviru projekta smo v sodelujočih državah (SLO, NEM, ITA) ustanovili bralni klub, kamor smo vključili predstavnike marginalnih ciljnih skupin (SLO – starejše ženske, ITA – priseljenci, NEM – osipniki).
PRVO PROJEKTNO LETO: Od konca leta 2007 do pomladi 2008 je bilo organiziranih 14 srečanj bralnega kluba Berimo skupaj v Občinski knjižnici Jesenice, ki se jih je redno udeleževalo 12 udeleženk (od tega dve mentorici in koordinatorka). Srečanja smo zaključili 19. maja 2008 s predstavitvijo dela kluba na prireditvi Branje je znanje in čudežno potovanje. Predstavili smo Italijo (Toskano-Livorno) in Nemčijo (Saško-Dresden), uprizorili skeč Prebrisani kuhar po noveli iz Bocacciove zbirke Dekameron ter recitacijo Heinejeve pesmi Lorelei. Prireditve se je udeležilo 30 obiskovalcev.
DRUGO PROJEKTNO LETO: Od jeseni 2008 do pomladi 2009 je sledilo 19 srečanj bralnega kluba Berimo skupaj v Občinski knjižnici Jesenice, ki se jih je redno udeleževalo 10 udeleženk, (od tega dve mentorici in koordinatorka). Zaključna prireditev je potekala 14. maja 2009 s predstavitvijo na prireditvi Branje je znanje in čudežno potovanje. Prireditve se je udeležilo 96 obiskovalcev. V sodelovanju z OŠ Koroška Bela smo predstavile Finsko in roman Aarta Paasiline: Očarljivi skupinski samomor. Na zaključni prireditvi Tedna vseživljenjskega učenja na Jesenicah smo članice bralnega kluba predstavile roman Mojster in Margareta (projekcija senčnih lutk in recitacija). S srečanji smo zaključili 23. junija 2009 s piknikom “Jejmo skupaj!”
Učna srečanja so spodbujala bralne sposobnosti, naučili so se učinkoviteje in bolj kritično brati različna besedila. Vsebine knjig so bile izbrane premišljeno, udeleženci so skozi branje spoznavali kulture drugih evropskih narodov. Pridobili so nova znanja, ki pripomorejo k sposobnostim medkulturnega dialoga. K temu je pripomogla tudi njihova udeležba na mednarodnih projektnih srečanjih. Zaradi obiskovanja bralnega kluba se uspešneje vključujejo v aktivnosti lokalnega okolja. Spoznali so pomen branja in se soočili z užitki, ki jih branje prinaša. Navdušili so se, da razvijajo še številne druge sposobnosti, se vključujejo v dodatne socialne mreže in oblike VŽU. Postali so motivirani, samozavestni in pripravljeni na boljšo medosebno komunikacijo.
Rezultate so predstavili na naslednjih prireditvah:
1. leto: Prireditev Branje je znanje in čudežno potovanje 08, kjer so odigrali odlomek iz Boccacciove novele in predstavili partnerski državi (Nem in ITA).
2. leto: 1. Predstava senčnih lutk z recitacijami 2. Prireditev: Branje je znanje in čudežno potovanje 09.
Omenjeni nastopi (bili so medijsko odmevni) so še posebej dvignili samopodobo udeležencev in jih spodbudili, da ostanejo aktivni v svojem lokalnem okolju.
Projekt je imel pozitivne učinke na:
• LUJ je dobila priložnost, da razširi svojo dejavnost na mednarodno raven in primerja izkušnje na področju neformalnega izobraževanja z drugimi, spoznali smo primere dobrih praks v tujini in nove metode motivacije udeležencev.
• Udeleženci so dobili priložnost za aktivno vključitev v lokalno okolje, čezmejna prijateljstva, spoznali kulturo 5-ih evropskih držav, nadgradili so bralno kulturo, spoznali lokalne ustanove: knjižnico, gledališče, LU. Razvili so medgeneracijski dialog in postali so bolj samozavestni in motivirani za vključitev v druge oblike VŽU.
• Lokalno okolje je dobilo novo obliko sociokulturne animacije – bralni klub, vzpostavili smo lokalno partnerstvo (LU – knjižnica – OŠ). Na nacionalni ravni smo predstavili idejo povezave bralnih klubov s spoznavanjem kulture tujih držav.
S širjenjem rezultatov projekta smo branje in bralno kulturo priljubili ljudem v lokalni skupnosti. Ustanovljen bralni klub bo s svojim delom nadaljeval. Koordinacijo tega projekta je v letu 2010 prevzela jeseniška knjižnica pod mentorstvom Nataše Kokošinek. Cilj dela v klubu ostaja tudi medkulturni dialog; zato je bila za letošnje leto že vzpostavljena povezava s partnerji iz Avstrije, s katerimi bomo nadaljevali projektne aktivnosti. Prav tako smo bralni klub kot primer dobre prakse predstavili tudi na KOŽ-u (Sekciji za spl. knjižnice v LJ). Ideja o širjenju medkulturnega dialoga in spoznavanja drugih evropskih držav preko branja je naletela na odličen odziv. Bralni klub na Jesenicah imamo namen povezati tudi z dejavnostmi bralnega kluba v radovljiški knjižnici.
Vzpostavili smo dobro lokalno partnerstvo z Občinsko knjižnico in z OŠ Kor.Bela; to nam omogoča širše povezovanje tovrstnih organizacij na področju cele Gorenjske in možnost sodelovanja pri številnih projektih.
S projektnimi partnerji iz Italije in Nemčije smo vzpostavili odlične stike, z ITA smo že okvirno dogovorjeni za pripravo novega projektnega predloga.
