Učenje v tretjem življenjskem obdobju ni zgolj hobi za krajšanje časa. Je najboljše orodje za ohranjanje samostojnosti, zdravja, bogatenje izletov in reševanje vsakodnevnih zagat.
Pogosto slišimo, da bi se morali starejši učiti predvsem za ohranjanje “ostrega uma” ali širjenja obzorij. A v resnici nas k učenju največkrat potisne povsem praktična potreba. Svet okoli nas se hitro spreminja in vedno več storitev – od banke do zdravnika – od nas zahteva vsaj osnovna digitalna ali druga sodobna znanja. Na Ljudski univerzi Jesenice se pri tečajnikih vsakodnevno srečujemo z izzivi, kako s konkretnim znanjem rešiti povsem vsakodnevne zagate, se izogniti nepotrebnim potem in ohraniti neodvisnost.
Konkreten izziv iz vsakdana
Pomislimo na vsakdanjo situacijo, s katero se srečuje veliko naših tečajnikov. Vzemimo za primer gospo, ki je imela dolgoletno navado, da je recepte za zdravila prevzemala neposredno v ambulanti ali pa je za naročanje nenehno klicala v zdravstveni dom, kjer je pogosto naletela na zasedeno linijo. Ko je slišala za možnost elektronskega naročanja prek spletnih portalov (na primer zVEM ali portal zdravstvenega doma), jo je sprva minilo. »To je preveč zapleteno zame, bolje, da za to vsakokrat prosim sina,« je razmišljala.
A ravno občutek, da je za vsak manjši opravek odvisna od časa in volje mlajših družinskih članov, jo je spodbudil, da je naredila korak naprej. Vpisala se je na tečaj in naučila nekaj ključnih, povsem praktičnih veščin. Kaj se je ob tem izkazalo?
Samostojnost pri nujnih opravkih: Naučila se je uporabljati osnovne funkcije pametnega telefona in se prijaviti v portal za paciente. Naročanje zdravil, preverjanje izvidov in potrjevanje terminov danes uredi v nekaj minutah od doma, brez čakanja v vrstah na hodnikih in prosjačenja za pomoč.
Mentalni “trening” skozi reševanje izzivov: Ko se učimo nečesa popolnoma novega, kot je uporaba nepoznane aplikacije, naši možgani delujejo na polnih obratih. Ta praktični miselni napor ohranja spomin in koncentracijo veliko učinkoviteje kot zgolj pasivno reševanje rutinskih nalog.
Povezovanje ob skupnih težavah: Na izobraževanjih ni spoznala le tehnologije, temveč ljudi s povsem enakimi vsakodnevnimi izzivi. Ko v skupini ugotoviš, da se s pametnim telefonom ali računalnikom »krega« še deset drugih sovrstnikov, učenje postane manj stresno, reševanje konkretnih težav pa prinese veliko mero zadovoljstva in samozavesti.
Nova znanja za zdravje, prehrano in vsakodnevno počutje
Praktična znanja pa se ne ustavijo pri zaslonih telefonov in računalnikov. V zrelih letih se pogosto spremenijo tudi naše telesne potrebe in vsakodnevne navade. Kuhanje za eno ali dve osebi, prilagoditev prehrane zdravstvenim omejitvam ali skrb za ohranjanje vitalnosti so področja, kjer nam nove informacije izjemno olajšajo življenje.
Vključitev v kuharske delavnice ali tečaje priprave uravnoteženih obrokov ni namenjena le osvežitvi jedilnika, temveč spoznavanju lokalnih, sezonskih sestavin in enostavnih trikov za hitro ter zdravo kuho. Številni tečajniki pravijo, da so na takšnih delavnicah ponovno vzljubili kuhanje, saj so odkrili nove okuse in načine priprave, ki ne zahtevajo veliko časa ali dragih sestavin.
Podobno velja za učenje o delu na vrtu ali urejanju visokih gred. Znanje o permakulturi, gojenju domačih zelišč na balkonu ter ohranjanju avtohtonih semen združuje rahlo fizično aktivnost na svežem zraku s stalnim raziskovanjem naravnih zakonitosti. Občutek, ko na krožnik postavite nekaj, kar ste z novim znanjem vzgojili sami, prinaša neprecenljivo zadovoljstvo in spodbudo za naprej.
Osvežitev znanja, tuji jeziki in nova obzorja na potovanjih
Poleg skrbno urejenega doma in zdravja pa zrela leta prinašajo tudi dragoceno priložnost za raziskovanje sveta z drugimi očmi. Številni odrasli si v mladosti niso mogli vzeti časa za učenje tujih jezikov ali poglobljeno spoznavanje zgodovine in geografije. Osvežitev ali nadgradnja teh znanj po upokojitvi odpira povsem nova obzorja in daje potovanjem ter izletom povsem novo dimenzijo.
Z osnovnim znanjem tujega jezika (pa naj gre za angleščino, nemščino ali italijanščino) postanemo na izletih v tujini neprimerno bolj samostojni in samozavestni. Brez težav naročimo kavo, vprašamo za pot ali se kratko pogovorimo z domačini. Če pa temu dodamo še osveženo znanje iz zgodovine in geografije, vsak obisk muzeja, kulturnega spomenika ali naravnega parka postane doživetje s svojo zgodbo. Namesto površinskega ogleda znamenitosti začnemo razumeti ozadje krajev, ki jih obiščemo, izleti pa dobijo poglobljen, raziskovalni in izjemno bogat značaj.
Znanje v tretjem življenjskem obdobju vam predvsem omogoča, da ostanete gospodar svojega časa, zdravja in opravkov. Ni pomembno, ali gre za urejanje zdravstvene dokumentacije, pripravo zdravih obrokov, učenje vrtnarskih trikov, usvajanje novega jezika, načrtovanje raziskovalnih izletov ali usvajanje novega hobija – vsak usvojen korak vam olajša vsakdan in vam povrne nadzor. Razmislite, katero znanje bi vam danes najbolj prišlo prav in obiščite spletno stran www.lahko.si, kjer lahko raziščete pestro ponudbo vseživljenjskega učenja v vašem okolju.
Članek je nastal v okviru projekta Ozaveščanje za VŽU, ki ga vodi Andragoški center Slovenije ter sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada plus (ESS+).
Ljudska univerza Jesenice
Delavska ulica 1
4270 Jesenice
